izgibati

izgibati, -a/, -aewi et -bl/, -blewi ipf.

Br; PsFr(Comm); CIvan

iščezavati, nestajati; vanish, disappear; — ἀφανὴς γίνεσθαι; perire: êko bo br(ь)nie grad’noe v s’tagnah’ peromo istes’k’nuv’ iz­gib’­let t(a)kožde že i židove pogib’ljut’ PsFr 17c ὥστερ γὰρ πηλός … πατούμενος ἀφανὴς γίνεται CommPs 17,43; iz’gibajutь pogibeli ustajutь i potrêbna vzvêĉajutь si iže čujutь BrN₂ 429a iz’gibajut’ Lab 60b pereunt peri­cula ║ izbêgajut’ Vat₆ 118a;

       pogibati, umirati, ugibati; die, perish; —perire, interfici: m(o)l(it)voju tvoeju m(i)l(o)­sr(ь)dь budi b(og)ь zane iz’giba otroče CIvan 117r conceptusque est natus ut pereat … ne pereat natus ║ da ne izginet’ CŽg 110v; – ptc. subst.: kьdê postavet’ slavu svoju ne vpadati v plên’ ne pače li sь izgibajuĉimi padut’ BrVO 24b Vb₁ 15c ne … cum interfectis cadatis Is 10,4.

Exh.

Cf. gibati², pogibati, iqezati, kon[yati se

S(izgъbati)=M A(1. ìzgibati)