izbl/vavati, -a/, -aewi ipf.
BrVat5
povraćati, bljuvati, rigati; vomit, barf, puke; — ἐμεῖν; evomere: êk(o) obomarenь esi i ni studenь ni tepalь vzačnu te iz’bljuvavati iz ustь moihь BrVat5 126c μέλλω σε ἐμέσαι ἐκ τοῦ στόματός μου incipiam te evomere ex ore meo Ap 3,16 ║ izbljuvati te imam’ VO 267c Vb1 176a Pm 126b iz’bljuvati te imamь N2 134a.
Exh.
Cf. bl[vati, rigati
A(izbļuvávati)