iz’gnanie

iz’gnanie, -i; n.

Br; COxf

istjerivanje, izgon, izgnanstvo; expulsion, exile, banishment; — διωγμός; expulsio, exi­lium: nikie ot nihь v straži zatvori a drugie izagnaniemь progna Vat₆ 200b alios in exi­lium deportans ║ iz’namь Lab 153c iznamь Pm 280b iznьm’ Vb₄ 83d; prrepodobna (sic!) že ele­na veru g(ospod)nju činaše v’ erus(o)lime i v’sa podobna svršiv’ši položi iz’gnanie iju­deem’ ki ne hotiše verovati v h(rьst)a COxf 24b ῾Ελένη … ἐπέθετο διωγμὸν τοῖς ᾿Ιουδαί­οις; onižde ubo sami sudie vam’ budut’ ne vlastiju na veĉšinoju egda onêh’ izgnanie bêsi znamenuet vi bel’zebula kneza bêsovь BrVO 186d izьgnanie Vb₁ 119c iz’gnanie Vat₅ 87c izag’nanie N₂ 87c illi expulsionem daemo­num deo assignant; nь mužь b(o)ži ruku svo­ju posla na krêpkaê i iz’gnaniem’ škodi i sra­moti i ponošeniê za h(rьsto)vo ime krêp’ko trьpê niedinoju skrušenь ili izmênen’ sramo­toju BrVO 58c izgnaniemь Vat₅ 33c izag’na­niemь N₂ 34c vir dei … exsilium … sustinuit.

Exh.

Cf. prognanie, progonenie, zavezenie, zasla­nie, straniy’stvo

S(izg\naniE) M A(ìzgnȃńe)