izvlačiti

izvlayiti, -yu, -yiwi ipf.

Br; COxf

izvlačiti, odvlačiti; pull out, drag away; — ἐξέλκεσθαι; trahere, abstrahere: egda iz­vla­čahu emu žile s(vê)tlimь glasomь vapiêše av’difakšь sinь ee vek’ši sl(a)va tebi g(ospod)i is(u)h(rьst)e BrN₂ 395d Vat₆ 85d iz’vlačahu Lab 19c dum attrahentur nervis; i pride an’ĵ(e)l’ temelih’ i imiše v ruku svoeju železo veliko i na četire strane biše oš’tro i nim’ iz’vlačaše utrobu tomu starcu van’ us’ti COxf 5b; rani bo i gnoi na kožju iz’vlačit’ se vlagu bo istlêniê BrVO 174b N₂ 84c Vb₁ 115b izvlačit’ se Vat₅ 84d vulnera etenim cutis in superficiem trahunt humorem putredinis; – fig.: nь komuždo napast’ bivaet’ ot svoee pohoti z’lê izvlačimomu i udobь prêlĉenu bivaemu BrVb₁ 180b VO 282d N₂ 143c iz’vlačimь Vat₅ 136v ὑπὸ τῆς ἰδίας ἐπιθυμίας ἐξελκό­μενος καὶ δελεαζόμενος concupiscentia sua abstractus et illectus Ja 1,14 ║ vzveličimu Bar 228c v’z<v>eličimu Pm 129c.

Exh.

Cf. vlayiti, otvlayiti

                SMA