izvr[ženie

izvr[xenie, -; n.

Br

       izbacivanje, iščupavanje; ejection, ex­trac­tion; — exterminium, eversio: velie množ­stvo z(e)mle pokrilo b(ê)še iz’vrženie to­goe dub’ca BrLab 16c iz’vr’ženie N₂ 393a izvrženie Vat₆ 83c Lab 16c eversio arboris illius; bivahu poboi ubo junotь i starêšinь ženь i čed’ izvržen’ê d(ê)v že i otročiĉь s’mrti BrVat₅ 230b iz’vržen’ê N₂ 248d izvr’ženie VO 430a fiebant ergo caedes iuvenum ac seni­orum et mulierum et natorum exterminia 2Mach 5,13. – Exh.

S(izvrYxeniE)=M A(ìzvržȇñe)