zabvenie

zabvenie, -i; n.

Br; PsFr(Comm)

zaborav; oblivion; — λήθη; oblivio: si sutь s(ve)ti m(u)ži m(i)losr(ь)diê ihže pravdi zabveniê ne priêše BrVat₆ 209b N₂ 408c; sim. MVat₄ 240b; buduĉi (sic!) vrêmena zabve­niem’ vsa kupno pokrijut <se> BrVO 362c zab’veniem’ Vat₅ 177c futura tempora oblivi­one cuncta pariter operient Eccl 2,16 ǁ znmnie (sic!) N₂ 196c; želêza bo tvrž’de nevêždas’tvie izab’venie PsFr 96d ἡ λήθη CommPs 106,10; rukama bo b(o)ži(i)ma i an’ĵ(e)lskima nosim’ e(stь) č(lovê)kь da ne pretikaet’ se zab’ve­niemь êk(o) čuvst’vno sk(a)zaet’ vnesenie g(ospod)ne PsFr 76b ὥστε μὴ προσκόπτειν τῇ λήθῃ CommPs 90,12; manasis’ bo zab’venie skazaet’ se PsFr 99d Μανασσῆς γὰρ λήθη ἑρμηνεύεται CommPs 107,9; primi naukь ra­zuma i ne pospêši vr(ê)meni zabveniê BrVat₅ 184c ne festines in tempore obductionis Sir 2,2; nareci ime ei bezь m(i)l(o)sr(ь)diê êko ne priloži k tomu pom(i)lovati domu izd(raile)va na zab’veniê ne zabudu ihь BrVat₅ 234c zab’vene ne zabudu N₂ 254a oblivione obli­viscor eorum Os 1,6; – zabvenie stvoriti, v[ zabvenie otpustiti, v[ zabvenie otstupiti ot[ (nehotice) zaboraviti; forget; — ἐπιλαν­θάνεσθαι, λήθην ποιεῖν; oblivisci: v’seliv’še se v pus’tinju kolika č(u)d(e)sa vidêše i vs(ê)mь zab’venie stv(o)r(i)še PsFr 62b πάντων λήθην ἐποιήσαντο CommPs 77,11; m(u)ža plemenita znaeta êko si c(êsa)rь ne­ronь juže v zabvenie otpusti vaju se bo ·~z· (=9) m(ê)s(e)ci e(stь) otneliže v straži esta N₂ 443a v’ zab’venie otstupi ot vaju Vat₆ 132d Vat₁₉ 314c iam in oblivione recessit a per­sonis vestris ǁ v’ zablenie otstupi ot vaju Lab 76a; – zabveni/ dati, pr;dati predati zabora­vu, na­pustiti; abandon to oblivion; — ἐπιλανθά­νεσθαι; oblivioni tradere: zabveniju prêda g(ospod)ь sion prazdnikь i sobotu BrVO 232b zab’ve­niju prêda N₂ 112d Vat₅ 109b ἐπελά­θετο κύριος … ἑορτῆς καὶ σαββάτου oblivioni tradidit Dominus … festivitatem et sabbatum Lam 2,6; iže ničtože ne znajut’ k tomu ni imut’ k tomu mьzdi êko zabveniju dana estь pametь ih’ BrVO 367a ὅτι ἐπελήσ­θη ἡ μνήμη αὐτῶν quia oblivioni tradi­ta est memoria eorum Eccl 9,5; vsue bo pride i gredet’ kь t’mam’ dast’ se zab’veniju ime ego BrVO 365a dast’ se zabveniju Vb₁ 229d Vat₅ ne dast se zabveniju Vat₅ 179a; vzmi kita­ru i obidi gradь ljubodêinice zab’veniju pre­danaê BrVat₅ 19a (πόρνη ἐπιλελησμένη) meretrix oblivioni tradita Is 23,16; – v[ zabvenii biti biti zaboravljen; be forgotten; — in oblivione esse: i budutь v d(ь)nь onь v’ zab’ven’i budeši o tirê ·~n· (=70) lêtmi Vat₅ 19a (καταλειφθήσεται Τύρος) in oblivione eris, o Tyre Is 23,15.

Exh.

Cf. zabivanie, zabitie, zablenie

S(zab]venie)=M